Športno – rekreacijski objekti

7

SPLOŠNO O OKOLICI ŠOLE IN ŠPORTNO-REKREACIJSKIH OBJEKTIH

 

Sodobni način življenja prinaša poleg dviga življenjskega standarda tudi obilico neprijetnih in nezdravih posledic. Gre za zmanjšanje človekove fizične aktivnosti kot posledico uporabe motornih  prevoznih sredstev in številnih sedečih opravil. Vendar bi moral sodobni človek ravno zaradi tega posvetiti zadosti prostega časa telesni aktivnosti. Če naj bi mu bilo to omogočeno, je potrebno ustrezno načrtovati in opremiti tako odprte, zunanje površine, kot zgraditi ustrezne objekte za notranjo vadbo.

 

Športu namenjene objekte lahko razdelimo v nekaj skupin:

  • Otroška igrišča,
  • Igrišča in objekti ob šolah za pouk športne vzgoje,
  • Športni centri,
  • Objekti za vrhunski šport.

 

VRSTE ŠPORTNO-REKREACIJSKIH OBJEKTOV

 

OTROŠKA IGRIŠČA

Namenjena so predšolskim otrokom v vrtcih, v stanovanjskih soseskah ter na urejenih zelenih površinah. Otrok spoznava okolje in s tem razvija svoj intelekt ter inovativnost skozi igro in igrala. Otroci na podeželju imajo svoje igrišče povsod, na domačem dvorišču, na travniku, polju ali v gozdu. Ob tem mu delajo družbo domače živali, s katerimi se potepa po okolici, jo raziskuje in preizkuša. Iz naravnih okoljskih danosti (drevesa, vzpetine, kopice sena…) izdeluje igrala ter spoznava prostor. Otroci v urbanih naseljih nimajo teh možnosti, živali dostikrat poznajo le iz knjig ali mestnega živalskega vrta. Zgodaj odhajajo od doma v vrtec, domov se vračajo popoldan v soseske, kjer se z vrstniki igrajo na dvoriščih, ki si jih delijo z mimoidočimi pešci in kolesarji ter parkiranimi vozili. Če imajo srečo, lahko uporabijo skromna igrala. Postavitev in vsebina igralnih površin naj bosta izbrani tako, da je prostor za igranje ločen od prometnih površin. Igrala pa morajo poleg uporabnosti in pestrosti zagotavljati varno uporabo v vseh letnih časih. Uporabljeni naj bodo naravni materiali za igrala in mehki materiali, ki ublažijo padce, za tla. Ne smemo pozabiti na prostor za starše, ki pazijo na otroke. Ti naj imajo urejen kotiček za posedanje, druženje, iz katerega lahko hkrati nadzirajo igro otrok.

 

IGRIŠČA IN OBJEKTI OB ŠOLAH ZA POUK ŠPORTNE VZGOJE

Igrišča in objekte namenjene pouku športne vzgoje delimo na:

  • odprte površine
  • dvorane

 

Odprte površine so namenjene igram z žogo (nogomet, rokomet, košarka, odbojka) in atletiki, dvorane pa poleg tega lahko še gimnastiki ali plavanju. Vsi objekti so vzgoji namenjeni predvsem v dopoldanskem času, popoldan pa so lahko dani v uporabo zunanjim uporabnikom – krajanom, športnim in drugim društvom. Tudi na ta način se šola povezuje z ožjim in širšim okoljem kot športno rekreacijsko središče. Raznovrstnost uporabnikov zahteva tudi raznovrsten program. Ta se ne zagotavlja le na rekreacijskih površinah, ampak je poleg tega potrebno zagotoviti tudi kvalitetno prometno povezavo in prostore za parkiranje večjega števila vozil, tudi avtobusov. Prav je, da je prostor za športne dejavnosti lociran tako, da zaradi hrupnosti ne moti učnega procesa. V ta namen lahko uporabimo zasajene zelene površine ali sprehajalne poti.

 

ŠPORTNI CENTRI

Namenjeni su organiziranemu klubskemu športu kot tudi rekreativni športni dejavnosti občanov. Zanje je značilno, da združujejo vrsto športnih objektov na prostem ali v dvoranah za različne športne panoge. Lahko so organizirani v večjih stanovanjskih soseskah, kot sestavni del šolskih objektov, kot centri v študentskih naseljih ali kot posebni centri organizirane rekreacije v zelenih obnaseljskih površinah. Tu se lahko dopolnjujejo z gostinko in turistično ponudbo ali so organizirani kot dodatek k zdraviliškemu oziroma rehabilitacijskemu programu v širšem prostoru.

 

OBJEKTI ZA VELIKE ŠPORTNE PRIREDITVE OZIROMA VRHUNSKI ŠPORT

V to skupino štejemo večje in manjše stadione za nogomet, hipodrome, atletske stadione, športne dvorane  večjih dimenzij za prirejanje večjih tekem v različnih kategorijah. Poleg odprtih ali notranjih športnih površin in tribun za gledalce imajo ti objekti vrsto prostorov za treninge, osebno higieno, garderobe, gostinske lokale, energetske potrebe, prostore za informacije in medije, televizijske in radijske prenose, klubske prostore … Navadno so zgrajeni v sklopu velikih športnih prireditev, prav pa je, da so organizirani tako, da ostanejo v aktivni uporabi tudi po njihovem koncu. Pri takih objektih je pomembno vedeti, da se napajajo iz širokega okoliškega prostora, kar pomeni, da morajo imeti urejeno prometno infrastrukturo in zadostno število parkirišč.

 

DODATNE POVRŠINE

 

OPREMA PROSTORA

Poleg odvijanja športnih in rekreativnih aktivnosti moramo vedeti, da vse te površine aktivno oblikujejo prostor. To pomeni, da te dejavnosti privabljajo številne gledalce, obiskovalce in mimoidoče. Sploh pri odprtih površinah je prav, da tudi tem namenimo pozornost in jim ponudimo prostore za ogled, počitek in druženje. Tako so dobrodošle tribune za oglede prireditev, bodisi v naravni ali umetni vzpetini, klopi za posedanje, sprehajalne poti ali celo s prostori za igro malčkov. Ne gre pozabiti na drugo opremo, s katero poskrbimo za prijetno okolje kot so mogoče senčniki, pitniki za vodo, fontane ali koši za različne vrste odpadkov.

Ker se športni objekti večinoma navezujejo na šole, je prav, da pomislimo tudi na opremo šolskih dvorišč, na postajališča za šolske avtobuse, kolesarnice, nadstrešnice za pouk na prostem in še kaj, kar lahko šolski prostor naredi prijeten ne le za otroke pač pa tudi za obiskovalce šole in krajane.

 

 

MERILA VREDNOTENJA KAKOVOSTI OKOLICE ŠOLE

 

Šola spet postaja center dogajanja v kraju, naselju, mestu. Poleg velikega števila kulturnih prireditev nudi s svojimi objekti in strokovnim osebjem velik prispevek h kvalitetnemu preživljanju prostega časa. V ta namen se lahko uporabijo površine in objekti za športne in rekreativne aktivnosti. Te so zelo raznolike, zato je prav, da so tako zasnovani in opremljeni prostori, ki so temu namenjeni.

 

Tako naj okolica šole nudi:

  • možnost uporabe prostora za raznolike športne aktivnosti,
  • možnost navezave na širše okolje,
  • možnost varnega tekočega in mirujočega prometa,
  • možnost varne uporabe za različne starostne skupine,
  • možnost kvalitetnega, aktivnega preživljanja prostega časa.