Odločitev o 5. oktobru kot svetovnem prazniku vzgojiteljev in učiteljev je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, obeležujemo pa ga od leta 1994 naprej. Leta 1966 na ta dan na posebni medvladni konferenci v organizaciji Unesca in Mednarodne organizacije dela (ILO) bila sprejeta Priporočila o položaju učiteljev. V dokumentu so jasno določene pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev, poudarjeno pa je tudi, kakšen položaj bi ti morali imeti v družbi glede na pomembnost in zahtevnost dela, ki ga opravljajo.
Učiteljice Duša Polak, Marlenka Žolnir Petrič in Natalija Kovše smo dan učiteljev obeležile z aktivnostmi Unescovega projekta Učenec poučuje – dediščina našega kraja. V tednu od 2. do 6. oktobra smo svojo učiteljsko vlogo zaupale dijakom, ki so se želeli preizkusiti v vlogi učitelja.
Klemen Kovač iz 4. a je pri uri gradbene mehanike svojim sošolcem predstavil polzelski most čez Savinjo. Pri slovenščini smo projekt povezali z Nacionalnim mesecem skupnega branja 2023, ki letos posebno pozornost namenja promociji nacionalnih projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti, branju strokovne in stvarne literature ter medgeneracijskemu branju. Eden izmed učiteljev je pri urah slovenščine bil Lan Babič. Dijaki 1. b in 1. c so pod njegovim vodstvom sošolcem brali zanimivosti o svojem kraju. S podatki krajih, iz katerih prihajajo, so oblikovali plakat Tu smo doma.
Lan je o učiteljski izkušnji napisal: »Za prevzem učiteljske vloge sem se odločil, ker me je zanimalo, kako je biti učitelj in sem to delo želel preizkusiti. Poučeval sem v dveh razredih – G-1C in G-1B. Uri sta potekali super. Razumem to, da učenci ne morejo biti celo uro popolnoma mirni in tiho, ampak se mi je kljub temu bilo super biti učitelj. Branje se mi zdi zelo pomembno, saj z branjem širimo svoj besedni zaklad ter odkrivamo nova znanja, zato smo ta dan, ko sem bil učitelj, z dvema urama obeležili tudi Nacionalni mesec skupnega branja.«