Z dijaki 4. a smo že v začetku leta načrtovali naš zadnji skupni izlet. Nekako smo se navdušili za ogled Budimpešte, da preverimo, ali res velja za eno lepših evropskih prestolnic.

V sredo, 5. 4., smo se rahlo zaspani zbrali ob 5.00 na parkirišču ŠCC in pričeli z našim popotovanjem. Peljali smo se po avtocesti, vendar smo že pred Mariborom doživeli presenečenje, cestno zaporo zaradi nesreče. Naš šofer se je kar hitro odzval in obrnil koordinate potovanja proti Ptuju, Lendavi in naprej do mejnega prehoda Pince. Tako smo se izognili trem uram čakanja v cestnem zastoju. Zanimiva pot nas je vodila ob prostranih kmetijskih območjih Madžarske, kjer se le tu in tam pojavi kakšno manjše gručasto naselje. Budimpešta je glavno mesto Madžarske in eno pomembnejših mest v srednji in vzhodni Evropi. Skozi zgodovino je igrala pomembno vlogo, še posebej v času Avstro-Ogrskega cesarstva, danes pa velja za sodobno in razvito panonsko mesto. V poznih jutranjih urah smo se najprej ustavili v Budimu, kjer smo si ogledali čarovniško arhitekturo ribiške trdnjave, ki so jo zgradili v 19. stoletju in ima skupno 7 stolpov.  Ogledali smo si Matjaževo cerkev, ob njej se nahaja tudi stari mestni predel kraljeve palače. Sprehodili smo se po delu obzidja in se navduševali nad čudovitim razgledom na Pešto. Sledila je panoramska vožnja z avtobusom do predela Pešta, kjer smo opazovali znamenito arhitekturo 19. stoletja. Zapeljali smo se mimo Trga junakov s kipi pomembnih zgodovinskih osebnosti, kjer smo seveda trenutek zabeležili s skupinsko fotografijo, Parlament, Štefanovo cerkev. Sledilo je nekaj prostega časa na znameniti ulici Váci.  Tukaj smo končno lahko okusili kakšno lokalno dobroto in uživali v sončnem dnevu ob posedanju v kavarnicah in opazovanju stojnic z lokalnimi proizvodi. Vkrcali smo se na rumeni metro, ki nas je popeljal od postaje Oktogon kjer se nahaja gledališče in opera do trga Vörösmarty. Podzemna železnica Budimpešte je  drugi najstarejši metro sistem v Evropi in ima posebno zgodovinsko vrednost. Sledila je nastanitev v hotelu in krajši počitek pred ponovnim odkrivanjem večernega utripa mesta.

Po zajtrku smo se s turistično ladjico zapeljali po reki Donavi in tako spoznavali mestne znamenitosti še z druge perspektive. Sledil je še obisk  Sturbucksa in centralne tržnice. Tukaj se je naše raziskovanje Budimpešte zaključilo. Sledila je vožnja do Blatnega jezera – “madžarskega morja”. Ustavili smo se na slikovitem polotoku Tihany, ki je eden izmed najlepših krajev ob jezeru. Sprehodili smo se do turističnega središča in si ogledali primere madžarske avtohtone arhitekture. Vasica je zasnovana kot muzej na prostem. Idilična vasica se nahaja približno sedemdeset kilometrov od slovenske meje, na severni obali Blatnega jezera. Leži na polotoku, ki deli jezero na dva dela. Blatno jezero  je največje jezero v srednji Evropi. Skoraj vsaka hiša ponuja izdelke domačih obrti in spominke, velika pa je tudi ponudba madžarskih tradicionalnih jedi. Žal se sezona nekako prične s 1. majem, tako da smo se bolj sprehodili skozi. Sledila je melanholična vožnja proti Celju, saj nas je nekoliko premagovala rahla utrujenost. Res smo se imeli lepo. Utrdili medsebojne vezi, doživeli še en lep spomin in z nekoliko tesnobe prišli do spoznanja, da je sedaj na vrsti intenzivna priprava za maturo. Dijake sva spremljala Zrinka Kit Goričan in Ljubo Milenkovič.

                                                                                                                              Zrinka Kit Goričan