Živimo v času poplave informacij, kar mladim predstavlja izziv, saj pogosto ne vedo, kako se soočati z informacijsko prenasičenostjo, medijskim zavajanjem in kako prepoznati verodostojne vire informacij. Mediji imajo veliko družbeno moč, saj so oblikovalci javnega mnenja, vplivajo lahko tudi na odločitve, zato je eden od pomembnejših družbenih problemov prav gotovo porast medijskih manipulacij z vsebino. Veščine medijske pismenosti se je treba priučiti, tako kot vseh ostalih. Medijsko opismenjevanje in razvijanje kritičnega medijskega razmišljanja je tako za mlade ključnega pomena, saj omogoča učinkovito in varno rabo medijev.
Celjski mladinski center v partnerstvu z Mladinskim svetom Celje in Klubom študentov občine Celje od leta 2020 izvaja projekt Mladi in mediji, ki je financiran s strani programa Erasmus +. Projekt naslavlja medijsko pismenost med mladimi in jih želi vključiti v oblikovanje lokalnih in nacionalnih politik ter s tem spodbujati njihovo aktivno participacijo.
V torek, 15. 3. 2022, je v sklopu projekta v dvorani celjskega mladinskega centra potekalo četrto, zadnje srečanje. Udeležile so se ga tudi naše dijakinje 3. letnika programa gradbeni in okoljevarstveni tehnik Ingrid Kotnik (G-3. a), Nika Šoštar in Lea Šoster (G-3. b).
Mladi so se v uvodnem delu v skupinah ukvarjali s ključnimi temami:
- medijska pismenost in vrste medijske pismenosti;
- stanje medijske pismenosti med mladimi;
- mediji kot vir pridobivanja informacij;
- lažne novice, t. i. ‘clickbate’, in prenapihnjene vsebine;
- medijske vsebine v šolah ter
- informacijska in medijska pismenost v šolah.
Svoje ugotovitve so predstavili odločevalcem, ki so se jim pridružili na razpravi:
- Špela Drstvenšek, predstojnica območne enote Celje, Zavod RS za šolstvo;
- Marijana Kolenko, ravnateljica in predsednica aktiva ravnateljev osnovnih šol celjske regije;
- Ines Gabriel, predstavnica Kluba študentov občine Celje;
- Alja Založnik, predstavnica oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje.
Mladi so izpostavili problematiko zasvojenosti s telefoni in socialnimi omrežji. Menili so, da so vsebine medijske pismenosti danes ključnega pomena in da si želijo bolj aktivnega vključevanja različnih področij medijske vzgoje v formalno izobraževanje po celotni šolski vertikali. Izpostavili so, da se mladih ne spodbuja dovolj h kritičnemu razmišljanju in branju medijskih vsebin. Med predlogi so se znašli vključitev medijske vzgoje kot samostojnega obveznega predmeta v šole pa tudi pokrivanje medijskih vsebin z različnimi neformalnimi delavnicami, ekskurzijami, medpredmetnim povezovanjem. Želijo si bolj dinamičnih načinov poučevanja, predlagali so tudi izobraževanja s področja medijskih vsebin za učitelje, saj pogrešajo več njihove podpore in pomoči. Nekateri so oblikovali tudi predloge vaj s področja medijske pismenosti, ki bi jih lahko vključili v šolske vsebine ali celo ponudili kot neformalne delavnice.
Po koncu zadnjega srečanja so bili mladi zadovoljni, da so imeli priložnost izraziti svoje občutke, mišljenja in poglede na perečo problematiko v okviru medijske pismenosti in vključevanja vsebin medijske pismenosti v šolah. Predstavnice odločevalcev pa, da slišijo glas mladih, ki lahko tudi na ravni oblikovanja politik predstavlja pomembno povratno informacijo.
Reportažo s četrtega srečanja si lahko ogledate na spletni povezavi
