Po slovenski deželi je razpršenih preko 3.000 cerkva, ter nekaj tisoč kapelic in znamenj. Sakralni objekti predstavljajo daleč največji delež slovenske kulturne dediščine.
Nekatere so bile zgrajene po zaobljubah, druge v zahvalo za konec kuge, vojne. Številne med njimi so še danes, zlasti ob posebnih romarskih dnevih, zelo oblegane.
Romanja poznajo praktično vse religije. V islamu je romanje v Meko ena od temeljnih dolžnosti vernika, Budisti romajo od enega do drugega templja v pričakovanju razsvetljenja, Judje v spomin na dolgo potovanje njihovih prednikov proti obljubljeni deželi.
Pogled na kulturo dediščino bomo po ogledu kozolcev nadaljevali. Dijaki boste v okviru interesnih dejavnosti raziskovali cerkve v domačem kraju in sicer v četrtek, 24. 12., oziroma v času praznikov in počitnic.
Arhitekturne značilnosti bazilike in nenavadne cerkve po svetu se vam bodo predstavile v okviru pouka. Podane vam bodo tudi naloge za opazovanje in raziskovanje.
Skozi stoletja so arhitekti, kamnoseki, gradbeniki, slikarji, kiparji in drugi, v sakralnih objektih pustili najboljše, kar so znali, zmogli in čutili, kar danes občuduje oko vsakega, pa naj bo redni ali občasni obiskovalec, romar, ali pa zgolj radoveden turist.
Pridružimo se jim.
Predstavitev bo potekala po naslednjem razporedu:
ODDELEK |
PREDMET |
UČITELJ |
1. a |
umetnost |
M. Petriček |
1. b |
umetnost |
D. Povše |
1. c |
umetnost |
D. Povše |
1. d |
zidanje |
M. Škorjanc |
1. e |
umetnost |
Z. Kit Goričan |
2. a |
stavbarstvo |
Z. Kit Goričan |
2. b |
stavbarstvo |
M. Petriček |
materiali in okolje |
A. Ledl |
|
2. c |
jaz in svet |
A. Ledl |
2. d |
zidanje |
M. Škorjanc |
3. a |
stavbarstvo |
K. Kopše Kaljun |
3. b |
gospodarjenje s prostorom |
Z. Kit Goričan |
4. a |
stavbarstvo |
K. Kopše Kaljun |
4. b |
energija in okolje |
A. Ledl |