Letošnje šolsko leto 2020/21 sta se koordinatorici projekta Ekošola na naši šoli, Janja Čuvan in Alenka Lah Kalan, z dijaki programa okoljevarstveni tehnik vključili v mednarodni projekt Erasmus+, v katerem sodelujejo partnerske organizacije treh držav: Slovenije (Društvo DOVES – FEE in program Ekošola – Mladi poročevalci za okolje), Romunije (program IMPACT – Orodja za učenje, razvoj in napredovanje) in Češke (metoda »Place Based Learning« – Šola za trajnostno življenje).

Projekt z naslovom »Change Your Role – Spremeni svojo vlogo« je namenjen združevanju različnih načinov dela z mladimi na okoljskem področju, s katerimi jih usmerjamo k aktivnemu državljanstvu. Projekt mlade spodbuja, da sami prepoznavajo okoljske izzive in zanje sami oblikujejo rešitev ter način njihovega reševanja.

Tako so se dijaki 2. letnika ukvarjali z aktivnostjo po programu IMPACT – Načrtovanje projektov: načela storitvenega učenja. Najprej so v okviru vodenega razgovora preko videokonference ugotavljali pomen projektnega dela in kaj nam tak način dela prinaša. Ideje za teme so dobili kar v projektih Ekošole, v katero je naša šola aktivno vključena. Poleg tega ti projekti tudi dodatno motivirajo dijake z nagradnimi natečaji, saj vzpodbujajo med njimi tekmovalnost. Dijaki so izbrali projektne aktivnosti, s katerimi bi ozaveščali tako mlajše kot starejše generacije o nekaterih aktualnih temah, npr. o pomenu gozda, krožnem gospodarstvu, o proizvodnji in zgodovini mleka, o pomenu pravilnega ravnanja z odpadnim tekstilom … V okviru aktivnosti so nastali:

• didaktična igra za otroke Ozaveščanje in poznavanje gozda za najmlajše, Zoja Vasić Krajnc;
• fotoknjiga Gozd, kjer so platnice narejene iz recikliranega časopisnega papirja, Tamara Kosem;
• ptičja krmilnica iz odpadnih materialov, Mark Filip Mlakar;
• film Kaj lahko naredimo iz odpadnega tekstila, Nika Jančič in Urška Golež;
• plakat o ozaveščanju ljudi Pomen in zgodovina mleka, Aljaž Zver;
• plakat o ozaveščanju otrok Od proizvodnje do uporabe mleka in mlečnih izdelkov, Danaja Verbovšek.

Nastale naloge so bile najprej predstavljene na video urah, nato na promocijskih dejavnostih šole in tudi že na letošnjih informativnih dnevih. Poslali pa jih bomo še na natečaje posameznih projektov Ekošole. Po končani aktivnosti so dijaki razumeli, da je storitveno učenje učna metoda, ki združuje državljansko zavzetost učencev s kognitivnim učenjem. Učenje storitev je vedno sestavljeno iz dveh pomembnih komponent, iz storitev za druge ljudi ali skupnost, kjer dijaki rešujejo resnične potrebe skupnosti, ter iz učenja, kjer je državljanska zavzetost povezana s pridobivanjem novih znanj, spretnosti in vrednot. To učenje se nehote zgodi s projektom in tudi z razmislekom po končani storitvi. Dijaki so bili nad takšnim načinom dela navdušeni in si želijo še več podobnih izzivov.

Dijaki 3. letnika pa so se ukvarjali z aktivnostjo Trajnostno življenje. Izvesti so jo morali po češki metodi »Place Based Learning« – Šoli za trajnostno življenje. Najprej jim je bil s pomočjo igre simulacije »Ribiči« razložen pomen trajnosti, nato so spoznali temeljne stebre trajnostnega razvoja (gospodarskega, družbenega in okoljskega) in kako le-te upoštevati pri načrtovanju lokalnega razvoja. Vloga gospodarskega stebra je v lokalni skupnosti zagotoviti delovna mesta (zaposlitev) in dovolj denarja (gospodarska rast) za vse. Trajnostni družbeni razvoj upošteva potrebe vseh ljudi. Ta steber nas navdihuje, da uravnotežimo neenakosti med ljudmi (skupinami in posamezniki). Namen okoljskega stebra pa je varovati okolje in preudarno uporabljati naravne vire. Zavedati se moramo, da Zemlja ni napihljiv planet in so njeni naravni viri omejeni. V okviru zadnje naloge pri tej aktivnosti Trajnostno življenje so se dijaki srečali še z opredelitvijo problema v lokalni skupnosti. Degradirano območje – zapuščeni mestni gozd, ki ni v ponos mestu, so morali urbanistično preoblikovati in mu spremeniti namembnost za družbene namene. Tako sta dijaka 3. letnika programa okoljevarstveni tehnik, Anita Očko in Nejc Perdih, načrtovala sodobni park z upoštevanjem vseh treh stebrov trajnostnega razvoja – gospodarskega, družbenega in okoljskega po metodi Place Based Learning. Narisala sta ga s pomočjo računalniškega programa AutoCAD, v nadaljevanju pa predstavila še svoje predloge o trajnostni rabi tega degradiranega območja.

Anita in Nejc sta glede izvajanja te naloge ob koncu dejala: »Izvedba samega načrta ali skice rešitve najine zasnove sodobnega parka v programu AutoCAD je bil najbolj zahteven del naloge, hkrati pa tudi najbolj zanimiv, ker se lahko malo poigraš, hkrati pa širiš svoje znanje in smisel za urejanje okolja. Od dijaka zahteva kreativnost, dobro predstavo prostora in izkoristek le-tega. Pri tem delu najdemo urbanista v sebi. Celoten program aktivnosti Trajnostno življenje je dobro zasnovan, saj vključuje znanja temeljnih stebrov trajnostnega življenja, in ga priporočava za izpeljavo tudi dijakom drugih šol. Predstavljeno nalogo bi bilo v nadaljevanju možno nadgraditi še z izdelavo 3D modela v programu SketchUp.«

Na koncu smo prišli do zaključka, da je povezovanje gospodarstva, okolja in družbe hkrati pomembno. Pri tem se vsi naučimo razmišljati, kako ravnati trajnostno. S tem podpiramo rast gospodarstva in povezovanje družbe, hkrati pa s svojim ravnanjem ne škodujemo okolju, ampak ga ohranjamo čistega še za naslednje generacije.

Janja Čuvan