Sredi aprila, 11. in 12. 4. 2024, ko se je pomlad kazala v najlepši luči, smo se odpravili raziskovat dve evropski prestolnici, ki ju povezuje reka Donava, zaradi lege v naši soseščini pa si delimo tudi zgodovino. Budimpešta nas je presenetila s svojo velikostjo, ima dva milijona prebivalcev, ki govorijo zelo poseben, nam nerazumljiv jezik. Zaokrožili smo okoli centra mesta in si ga med plovbo z ladjico ogledali tudi z rečne strani. Tako smo videli za nas zelo poučen spodnji del konstrukcij čudovitih jeklenih mostov čez Donavo, ogromno neogotsko stavbo parlamenta in še mnogo zanimivih zgradb. Naš hotel je stal zraven enega največjih stadionov v Evropi, nove Puksas Arene, ki sprejme skoraj sedemdeset tisoč gledalcev in je bila največji madžarski gradbeni projekt zadnjega desetletja. Zvečer smo uživali  ob tradicionalni hrani, glasbi in folklori v značilni madžarski čardi. Drugo jutro smo se čez panonsko ravnino odpeljali do Bratislave, kjer smo se dvignili na razgledni stolp Ufo, ki je postavljen na poševnem nosilnem jeklenem pilonu Mostu narodne sprave, zgrajenega 1972. leta. Z višine 95 metrov ponuja prekrasen razgled na reko Donavo in mesto. Nato smo se peš vzpeli na bratislavski grad in se z njega se spustili v stari mestni center, ki nam je bil zelo všeč. V čudovitem sončnem vremenu smo uživali v pohajanju po lepih ulicah in parkih, druženju in pogovorih. Pozno popoldne smo se mimo Dunajskega Novega Mesta odpeljali proti domu in ko smo prečkali slovensko mejo, je cel avtobus zapel: Žive naj vsi narodi, … in zaploskal vsem, ki so se trudili, da je izlet uspel. Razrede G4a, G4b in G4e smo spremljale razredničarke Meta Petriček, Janja Čuvan in Eva Arbanas ter profesor Srečko Draksler.